e-bilten

Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

ZJN-3 s komentarjemS prvim dnem aprila začne veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Obsežen predpis, s katerim sta v notranje pravo preneseni direktivi 2014/24/EU  in 2014/25/EU  (kot del reformnega paketa javnonaročniške zakonodaje iz leta 2104) in ki prvič v enem besedilu združuje dve področji javnega naročanja (klasični javni sektor in infrastrukturno področje), bo za uporabnike v praksi prinesel nove izzive.

V primerjavi z doslej veljavnim zakonom novi ZJN-3 vsebuje veliko pomembnih novosti. Pri tem ne gre le za povsem nove pravne institute, kot so na primer pravila za oddajo javnih naročil med osebami v javnem sektorju (28. in 29. člen), pravila, ki urejajo možnost spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo (95. člen) ali opustitev dosedanje delitve storitev na t. i. storitve A in storitve B ter njihovo nadomestitev s posebnim režimom javnega naročanja, ki velja za oddajo t. i. socialnih in drugih posebnih storitev (členi 97 do 99). Uvedba novih institutov v pravu javnega naročanja bo od uporabnika zahtevala posebno pozornost, saj praksa v tem oziru (še) ni izoblikovana.

Preberi več

Novosti, predvidene v noveli ZFPPIPP-G

ZFPPIPPDržavni zbor je 5. februarja 2016 v obravnavo sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je pripravila vlada.

Nova pravila o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so se začela uporabljati 1. oktobra 2008 z začetkom uporabe pravil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Do sedaj je bil ZFPPIPP šestkrat noveliran, nazadnje v letu 2013 z novelama ZFPPIPP-E in ZFPPIPP-F.

Novela ZFPPIPP-E je uvedla nov postopek poenostavljene prisilne poravnave za mikro družbe in samostojne podjetnike, ki je mikro poslovnim subjektom omogočil enostavnejšo izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – sklenitev poenostavljene prisilne poravnave. 

Preberi več

Gradnja čez mejo

gradnja cez mejoSodišče lahko v skladu s tretjim odstavkom 47. člena SPZ določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Sodišče lahko tako odloči le, če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. Pri tej odločitvi mora sodišče upoštevati vse okoliščine, zlasti pa interese strank, dobrovernost graditelja in obnašanje lastnika sosednje nepremičnine.

Z odločbo o določitvi nove meje sodišče »prestavi« mejo med zemljiščema tako, da se zemljišče graditelja poveča za tisti del sosednjega zemljišča, na katerega sega gradnja. Tu gre za odstop od načela superficies solo cedit, in sicer za tako imenovano horizontalno akcesijo. Drugače kot pri vertikalni akcesiji, gradnja čez mejo ne pomeni pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, temveč gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa (v tem primeru sodišča). Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sodne odločbe, tako da vpis v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka.

Preberi več

Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

letni dopust knjigaIz najnovejše Pravne prakse
mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Neenakomerna prerazporeditev polnega delovnega časa delodajalcem v praksi povzroča nemalo težav. Na videz povsem preproste določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v praksi odpirajo pomembna vprašanja, predvsem z vidika varovanja pravic delavcev.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ZDR-1 dopušča poleg enakomerne razporeditve tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa. Za neenakomerno razporeditev delovnega časa je značilno, da je v nekaterih obdobjih delovni čas delavca daljši od polnega, pri čemer ne sme biti daljši od 56 ur na teden, v drugih obdobjih pa je krajši od polnega.

Preberi več