e-bilten

ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

obrazciGospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja administrativne obremenitve, saj je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Uporaba ESPD bo tako prinesla precejšnjo poenostavitev. Ni pa zanemarljivo, da ESPD poleg zmanjševanja administrativnih bremen pravzaprav zmanjšuje tudi stroške priprave ponudbe.

ESPD tako prinaša lastno izjavo gospodarskega subjekta in nadomešča potrdila, ki jih izdajo javni organi ali tretje osebe. Naročnik mora ob predložitvi ponudb ali prijav za sodelovanje ESPD sprejeti kot predhodni dokaz, da pri gospodarskem subjektu ne obstajajo razlogi za izključitev in da subjekt izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Pri preverjanju sposobnosti po novi zakonodaji tako velja splošno pravilo, da naročnik iz postopka javnega naročanja izloča gospodarske subjekte na temelju neizpolnjevanja pogojev, in ne zato, ker niso predložili določene listine. Predložitev posameznih dokumentov (dokazil, listin, potrdil itd.), relevantnih za izpolnjevanje določenega pogoja, naročnik zahteva praviloma samo od izbranega ponudnika.

Preberi več

Kakšen ukrep lahko pričakuje stranka, ko jo obišče inšpektor?

Inspek nadzorInšpekcijski nadzor je ena najpomembnejših javnih nalog, prek katere se zagotavlja spoštovanje predpisov na državni in občinski ravni, obenem pa se s tem posredujejo oblikovalcem javnih politik in povezanih predpisov informacije, ali se področna zakonodaja izvaja »na terenu« in kako se izvaja ter kako jo izboljšati. Več o sistemski funkciji inšpekcijskega področja in podrobnostih teka inšpekcijskih postopkov glej v delu Inšpekcijski nadzor – razprave, sodna praksa in komentar zakona).

To delo zapolnjuje veliko praznino v slovenskem prostoru, saj do sedaj nismo imeli celovitega pregleda, analize in predlogov nadaljnjega razvoja področja. Namen monografije je pripomoči k uravnoteženemu nadzoru, ki bo upošteval tako javni interes kot pravice zavezancev, saj bo za inšpektorje pomenil temelj za razlago njihovih pooblastil, za stranke pa bo orodje obrambe njihovih pravnih interesov.

Preberi več

Zasebna ustanova in dedovanje

Zasebna ustanovaČe za izhodišče vzamemo našo današnjo družbo, ožjo slovensko in širšo evropsko, nas lahko zanima, kako posameznik v njej glede na svoje želje in potrebe ureja premoženjska in v povezavi s tem tudi dednopravna razmerja. In naprej – zanima nas predvsem, kako se dednopravna razmerja urejajo v družbi, v kateri se povečuje pomen kapitala in zasebne lastnine.

Ko pregledujemo načine in možnosti, kako ustrezno pravno zaščititi kapital oziroma njegovo usodo tudi po smrti posameznika, se hitro srečamo z zasebno ustanovo. Institut zasebne ustanove med drugim prinaša pomembne dednopravne posledice ali pa se uporablja kot alternativa ob klasičnih dednopravnih institutih, zlasti oporoki.

Preberi več

Nova policijska pooblastila

Pravna praksaIz najnovejše Pravne prakse ...

V letu 2013 je bila sprejeta popolnoma nova sistemska zakonodaja s področja organizacije ter nalog in pooblastil policije. Prej enovit policijski zakon je bil skladno z naprednim normativnim namenom razdeljen na dva zakonska akta – Zakon o organiziranosti in delu v policiji kot organizacijski policijski predpis in Zakon o nalogah in pooblastilih policije kot procesni policijski predpis.
Zlasti drugi zakon je nekatera policijska pooblastila uredil na novo, predvsem pa veliko podrobneje, jasneje in bolj določno, kot so bila urejena v prejšnji zakonodaji.

Sredi februarja letos, torej manj kot tri leta po uveljavitvi prejšnje zakonodaje, je bil v medresorsko usklajevanje poslan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v katerem so predlagane spremembe ali dopolnitve 67 členov, kar pomeni – če odmislimo redakcijske popravke – več kot tretjino veljavnega zakona.

Preberi več