e-bilten

Kaj vse morate vedeti pri postopku posvojitve?

Druzinsko pravoO posvojitvi odloča center za socialno delo. Postopek se začne po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja (146. člen ZZZDR). Center za socialno delo mora v postopku preveriti, ali obstajajo splošni pogoji za posvojitev in ali posvojitelj izpolnjuje pogoje za posvojitev. Zaslišati mora tudi otrokove sorodnike (polnoletne brate in sestre, stare starše oziroma, če ti niso živi, po potrebi tudi tete in strice, drugi odstavek 147. člena ZZZDR), da si pridobi čim več podatkov o življenjskih razmerah otroka. Te določbe ne bo mogoče uresničiti pri najdenem otroku, pri katerem so starši neznani. Otrokove pravice izraziti svoje mnenje, kadar otrok še ni dopolnil 10 let (137. člen ZZZDR), in drugih procesnih pravic otroka v postopku posvojitve zakonodaja ne ureja. Prav tako predpisi ne določajo, da bi moral center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje posebne strokovne komisije, kot je to na primer predvideno pri odločanju o odvzemu otroka (88. člen ZSV).1 

Otrokova korist zahteva, da mu center za socialno delo v postopku posvojitve poišče najboljše starše, in ne da kandidatu za posvojitev najde najboljšega otroka. Otroku zato ni v korist, če center za socialno delo izbere posvojitelja izmed nekaj naključnih kandidatov, ki so po naključju na razpolago na območju pristojnega centra za socialno delo, ali izmed kandidatov z območja drugega centra za socialno delo, za katere pristojni center po naključju ve, niti mu ni v korist, da ni posvojen, ker na območju pristojnega centra za socialno delo ni kandidatov za posvojitev. Z namenom zagotoviti pretok informacij o otrocih, ki potrebujejo posvojitev, in kandidatih, ki si želijo posvojiti otroka, kaže v prihodnje vzpostaviti centralno evidenco otrok in kandidatov za posvojitev.2

Preberi več

Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

interview13. in 14. septembra se bo v Portorožu odvijal že peti Kongres javnega naročanja (KJN) v organizaciji Uradnega lista RS, ki ga udeleženci letos še posebej nestrpno pričakujejo, saj bo praktično naravnan k reševanju dilem v praksi, ki jih je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).

Tudi letošnji programski vodji kongresa, odvetnici mag. Maja Potočnik in Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil prihajata iz prakse javnega naročanja in sta podrobno seznanjeni z vsemi težavami, pastmi in rešitvami, povezanimi z novim ZJN-3.

V preteklosti smo se udeleženci Kongresov javnega naročanja v organizaciji Uradnega lista navadili, da je kongres naravnan zelo praktično. Ali lahko udeleženci tudi letos pričakujejo, da bodo dobili konkretne odgovore na vprašanja?

Maja Potočnik: Glede na to, da je 1. 4. 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki ni zgolj novela Zakona o javnem naročanju, ampak povsem nov zakon, ki ima nove institute, nove rešitve in nova pravila, se zavedamo odgovornosti, ki jo ima letošnji KJN in to je, da udeležencem ponudi odgovore na konkretna vprašanja in dileme v praksi.

Maja Prebil: Dejstvo je namreč, da se konkretne dileme odpirajo sproti in da jih bo, vsaj v prvem letu uporabe zakona vedno več in ne vedno manj. Ko smo pričeli pripravljati program kongresa, se nam je zdelo, da bo do septembra že rešenih večina dilem, sedaj pa vidimo, da jih bomo znali do takrat šele konkretno opredeliti in ponuditi rešitve v zvezi z njimi.

Preberi več

Pravo EU in pravica do sodnega varstva

Ucin sodno varstvo

Ko govorimo o pravu EU, je treba v osnovi upoštevati, da pravni red EU izhaja iz delitve na primarno in sekundarno zakonodajo.

Vsi ukrepi EU temeljijo na pogodbah (pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki urejajo delovanje EU), tj. primarni zakonodaji, medtem ko sekundarna zakonodaja vključuje uredbe, direktive in sklepe, izhaja pa iz načel in ciljev, zapisanih v pogodbah. In ko nadalje trdimo, da Evropska unija temelji na načelih pravne države, to pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku potrdile vse države članice Evropske unije.

Uporaba prava EU in Sodišče EU

Za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije skrbi Sodišče EU. Države in institucije v Evropski uniji so dolžne ravnati v skladu s pravom EU, sodišče pa skrbi, da se pravo EU na enak način uporablja v vseh državah članicah unije. Rešuje pravne spore, do katerih pride med državami članicami in institucijami EU, prav tako pa rešuje tudi tožbe, ki jih posamezniki, podjetja in organizacije vložijo proti instituciji Evropske unije, ker je kršila njihove pravice. Ko sodišče razsoja o zadevah, ki so mu predložene v obravnavo, tako govorimo o različnih vidikih njegovega dela oziroma ukrepanja: predhodno odločanje, postopki za ugotavljanje kršitev, ničnostne tožbe, tožbe zaradi nedelovanja, odškodninske tožbe.

Preberi več