e-bilten

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju kmalu tudi med zakonci, zunajzakonskimi in istospolnimi partnerji?

Knjiga SporazumVlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, ki je trenutno v fazi druge obravnave. Predlog novele ZD na pobudo Notarske zbornice Slovenije predvideva tudi spremembo 137. člena Zakona o dedovanju (ZD), in sicer v delu razširitve kroga oseb, ki lahko sklenejo sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, na zakonce, zunajzakonske in istospolne partnerje.

Po trenutno veljavni ureditvi v ZD sta lahko pogodbeni stranki sporazuma le prednik in njegov potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami.

ZD ne določa natančneje, kateri potomec (otrok, vnuk(-inja), pravnuk(-inja)) se lahko odpove neuvedenemu dedovanju. Zato je treba šteti, da prednik lahko sklene sporazum s potomcem ne glede na bližino sorodstva in ne glede na to, ali bi bil potomec v trenutku sklenitve sporazuma poklican k dedovanju po predniku. 

Preberi več

Izzivi novega zakona o javnem naročanju (ZJN-3)

KJN2

Z novostmi, ki jih prinaša novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), je odpravljenih veliko težav, ki so se pojavljale v praksi med veljavnostjo prejšnjega zakona. Uveden je institut spremembe pogodbe, ki omogoča naročniku, da v zakonsko taksativno naštetih primerih sklene aneks k pogodbi o izvedbi javnega naročila, pri tem pa ni treba predhodno izvesti postopka javnega naročanja. Ta institut bo naročnikom in izvajalcem med izvajanjem pogodbe omogočal nemoteno izvajanje javnega naročila, četudi bi se pojavile okoliščine, ki bi zahtevale spremembo pogodbe. Žal pa omogoča zlorabo naročnika, ki bi, sklicujoč se na institut spremembe pogodbe, to neutemeljeno spreminjal.

Vpogled v dokumentacijo

Veliko je tudi novosti v zvezi z vpogledom, ki je pomemben institut z vidika nadaljnjega uveljavljanja pravnega varstva. Tako so z novim zakonom postali javni tudi podatki, ki se nanašajo na specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje, ni pa več dovoljen vpogled v dokumentacijo naročnika o vodenju postopka javnega naročanja in ponudbe neizbranih ponudnikov. V praksi utegne težave povzročati sprememba v zvezi z upravičenostjo do vpogleda. Pred sprejetjem novega zakona se je veliko govorilo o spremembah v zvezi s podizvajalci. Da neposredna plačila niso več a priori obvezna, se govori že od sprejetja novega zakona. Problematična pa se je v praksi izkazala dikcija v zakonu, ki pravi, da lahko ponudnik odda v podizvajanje del javnega naročila. Interpretacije naročnikov in ponudnikov, kaj pomeni del javnega naročila, so različne, zato že prihaja do zlorab in omejevanja oddaje ponudb v nasprotju z zakonom.

Preberi več

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J)

knjiga ZP

V Uradnem listu RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016, je bila objavljena že deseta novela Zakona o prekrških, ZP-1J.

Novela prinaša nekaj bistvenih sprememb, ki naj bi po eni strani pripomogle k večji učinkovitosti organov in racionalizaciji poslovanja, poenostavili pa naj bi se tudi posamezni postopki, po drugi strani pa naj bi se s spremembami v največji možni meri zagotovila varovanje temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pošten in pravičen postopek o prekršku.

Novela tako uvaja nov, za učinkovitost postopka zelo pomemben institut oziroma ukrep, to je nadomestni zapor, ki bo nadomestil z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije odpravljen uklonilni zapor, uvaja institut napovedi zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku o prekršku, prenavlja sistem obročnega plačila globe in postopka v zvezi z nadomestitvijo globe z delom v splošno korist ter institut zastaranja, prinaša spremembe na področju začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena, uvaja možnost posega v tajnost pisem in drugih občil ob pregonu hujših prekrškov, usklajuje določbe ZP-1 z določbami Kazenskega zakonika RS ter prinaša še nekaj drugih, a za postopek o prekršku nič manj pomembnih novosti.

Preberi več