e-bilten

Kaj je prinesel nov Zakon o javnem naročanju? Plusi in minusi.

javna narocila KJNZa nami so prvi trije meseci veljavnosti novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Lahko rečemo, da je novi zakon prispeval k hitrejši oddaji javnega naročila in spremenil način vročanja odločitve o oddaji javnega naročila. Odprl pa je tudi nove dileme, ki se bodo reševale postopoma ob pomoči prakse Državne revizijske komisije. Za naročnike in ponudnike v sistemu javnega naročanja je ključno izobraževanje o novostih, kar jim lahko prinese nove priložnosti za posel. O novostih in dilemah oddaje javnih naročil po novem zakonu bodo ponudniki in naročniki spregovorili septembra na 5. Kongres javnega naročanja v organizaciji Uradnega lista.

Dobra novica za naročnike javnih naročil je vsekakor odprava instituta dodatne obrazložitve, kar občutno pospešuje oddajo naročila. Novi zakon naročnikom omogoča tudi, da s pomočjo spremenjenih razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje izberejo ponudnika, ki bo dejansko usposobljen izvesti javno naročilo.

Velika prednost zakona je v tem, da naročnik lahko preverja izpolnjevanje razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje za vse podizvajalce, ne glede na člen v podizvajalski verigi.
S tem se bodo odpravile težave, ki so se pojavljale pri izvajanju javnega naročila, ko je dela dejansko izvajal subjekt, ki niti ni izkazoval izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz razpisne dokumentacije.

Preberi več

Zakaj naj bo najemna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa?

najemna pogodba

V poslovni praksi stranke najemne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, pogosto želita zagotoviti neposredno izvršljivost vseh najemnikovih obveznosti, ki izvirajo iz najemne pogodbe (najemnega razmerja). Mednje poleg obveznosti plačevati najemnino spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je notarski zapis najemne pogodbe lahko izvršilni naslov tudi za prisilno izpolnitev najemnikove obveznosti vrniti predmet najema najemodajalcu, moramo upoštevati, da ta obveznost ne nastane že s sklenitvijo najemne pogodbe, temveč šele, ko nastopijo pravna dejstva, ki povzročijo prenehanje najemnega razmerja. Zato je odgovor na to vprašanje odvisen od presoje, ali je pri posameznem položaju (razlogu) prenehanja najemnega razmerja pravna dejstva, ki povzročijo prenehanje tega razmerja in s tem nastanek najemnikove obveznosti vrniti predmet najema najemodajalcu, treba izkazati z notarsko listino ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodno odločbo.

Preberi več

Pomeni izstop Velike Britanije iz EU konec prevlade angleščine v Evropi?

BrexitUporaba angleščine na različnih področjih je v zadnjem času vroča tema. Pri nas z napovedanimi spremembami Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, kar je sprožilo negativen odziv v delu slovenske javnosti.

Tudi po Evropi se sprašujejo, kako bi in ali sploh bi uvajali angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja. Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov tudi opredelila s t. i. Firenško resolucijo. Odmeven pa je bil tudi rezultat britanskega referenduma, na katerem so se odločili za izstop iz EU. Takoj so se vzbudili polemike in ugibanja o tem, kaj to pomeni za status angleškega jezika v Evropi.

Predsednica odbora za ustavna vprašanja Evropskega parlamenta Danuta Hubner je na konferenci (v angleščini) komentirala pravne posledice brexita in dejala, da angleščina z odhodom Britancev iz EU ne bo več eden od 24 uradnih jezikov skupnosti EU, ki šteje več kot 500 milijonov prebivalcev.

Preberi več