e-bilten

Status, organizacija in poslovanje Državne revizijske komisije

posl organ status

Državna revizijska komisija je v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja definirana kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Sestavljajo jo predsednik/predsednica in štirje člani/članice. Poleg predsednika/predsednice in članov/članic, torej funkcionarjev/funkcionark, z vidika kadrovskih virov komisijo sestavljajo še javni uslužbenci/javne uslužbenke, to so svetovalci/svetovalke in javni uslužbenci/javne uslužbenke, ki opravljajo podporne naloge.

Državna revizijska komisija formalno ni del pravosodnega sistema, izpolnjuje pa vse pogoje za priznanje statusa sodnega tribunala v smislu sodne prakse Sodišča EU: ustanovljena je z zakonom, je stalnega značaja, njene odločitve so obvezujoče, sprejete so v kontradiktornem postopku, temeljijo na zakonu in je neodvisna, zato Državne revizijske komisije v smislu Direktive ni mogoče šteti med »organe, ki po svoji naravi niso sodni«.

Preberi več

Višina odpravnine pri odpovedi iz poslovnega razloga

Zakonita odpoved knjiga

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let,

1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let in do 20 let,

1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.1

Preberi več

Sporazumna razveza zakonske zveze

Družinsko pravo knjiga

Zakonca, ki nočeta več živeti skupaj, lahko na sodišču vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Zakoncema za odločitev o tem, zakaj nočeta biti več zakonca, ni treba navajati razlogov. Ta način razveze jima omogoča, da jima pred sodiščem ni treba »pogrevati zamer in prati umazanega perila«. Za sporazumno razvezo zakonske zveze ni dovolj zgolj sporazum partnerjev o tem, da ne želita več zakonske zveze, temveč se morata sporazumeti tudi o vseh bistvenih vprašanjih, ki se ob razvezi postavijo glede njiju in njunih skupnih otrok. To naj bi preprečilo možnosti za pogosto mučno pravdanje zakoncev po razvezi.

Predlogu za sporazumno razvezo morata zakonca predložiti sklenjene sporazume:

1. o varstvu in vzgoji – starši se lahko sporazumejo, da imajo še naprej skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci pri enem od staršev ali da so eni otroci pri enem in drugi pri drugem od staršev (prvi odstavek 105. člena ZZZDR). Od novele iz leta 2004 se starši ne morejo več sporazumeti, naj se otrok zaupa v varstvo in vzgojo drugi osebi. Taka odločitev je kot ukrep države za varstvo otrokove koristi pridržana samo organom oblastnega odločanja,1 kakršna sta sodišče in center za socialno delo;2
2. o preživljanju otrok ter
3. o njunih stikih z otrokom; in v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjene sporazume:
4. o delitvi skupnega premoženja zakoncev (vanj spada tudi stanovanje zakoncev, kupljeno iz sredstev skupnega premoženja);
5. o tem, kdo od zakoncev, ki sta živela v najetem stanovanju, ostane (kadar sta bila v najemni pogodbi kot najemnika navedena oba zakonca) oziroma postane najemnik stanovanja (kadar je bil kot najemnik v pogodbi naveden le eden od zakoncev, drugi pa je bil v pogodbi opredeljen kot oseba, ki bo z najemnikom uporabljala stanovanje);
6. o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Preberi več