e-bilten

Projektni natečaj

Projektna dokumentacijaProjektni natečaj je skladno z 2. členom Zakona o javnem naročanju1 definiran kot postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad. Postopek je zaradi nesistemske ureditve zakonodajalca trenutno podnormiran, kar naročnikom daje znatno mero svobode pri načinu izvajanja projektnega natečaja. Pri uravnovešanju strokovnosti in hitrosti postopka se naročniki zato raje odločajo za krajše postopke, kar pa v strokovni javnosti ni sprejeto kot pozitivna praksa.

V preteklosti je področje projektnih natečajev podrobno urejal Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov.2 Iz pravilnika je izhajalo, da je sprejet za potrebe izvajanja Direktive 2004/18/ES. Slednja je bila z novo Direktivo 2014/24/EU razveljavljena z učinkom od 18. aprila 2016, področje projektnih natečajev v skladu z novo direktivo pa je uredil ZJN-3. Kljub temu torej, da zakonodajalec ni izrecno navedel preklica veljavnosti navedenega pravilnika, je treba ugotoviti, da materija, ki jo je pravilnik urejal, ni več v veljavi, hkrati pa je to materijo nadomestil novejši in hierarhično višji pravni akt, tj. ZJN-3. Tudi sicer pravilnik v več delih ni bil usklajen z zakonodajo, na kar je v svoji odločitvi3 opozorila tudi Državna revizijska komisija.

Preberi več

Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

Sola javnega narocanjaKdo je podizvajalec po ZJN-3

ZJN-3 ureja izvedbo javnih naročil s podizvajalcem(-i) v 94. členu. Pri definiciji termina »podizvajalec« ZJN-31 ne odstopa od predhodne ureditev po ZJN-2.2 Podizvajalec je torej gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev ali gradnjo.

Obenem je pri opredelitvi podizvajalskega razmerja ključnega pomena okoliščina, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje, ki ju za glavnega izvajalca opravlja podizvajalec, neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ker mejnik, ki bi bil osnovan na vrednosti, vrsti del/storitev/dobav ali njihovem obsegu, z javnonaročniško zakonodajo ni podan, se nenehno pojavljajo vprašanja, kdaj se šteje, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje neposredno povezana z javnim naročilom, in kdaj ne.

Preberi več

Določila o ceni in pogodbe FIDIC

gradbena pogodba

Pogodbe FIDIC vsebujejo vrsto institutov, ki so urejeni drugače kot v slovenski gradbeni pogodbi, med njimi pa je tudi določitev cene.

Pogodbena cena je v RDEČI in RUMENI knjigi  v podčlenu 1.1.4.2 definirana enako, in sicer kot cena, določena v podčlenu 14.1 [Pogodbena cena], ki vključuje prilagoditve v skladu s pogodbo. V obeh knjigah FIDIC je cena opredeljena kot sprejeti pogodbeni znesek, ki je skupni nominalni znesek, izražen v vrednosti, vsaka od obeh knjig pa vsebuje različne oblike možnih prilagoditev cene. Te prilagoditve cene se nanašajo na dodatne stroške, ki ob oddaji ponudbe niso bili predvideni, bodisi zato, ker so nastali po krivdi naročnika, bodisi zato, ker so nastali zaradi okoliščin, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodbena stranka.

Obe pogodbi FIDIC vsebujeta tudi določbe, v katerih primerih se pogodbena cena ne spremeni. V obeh knjigah je v točki b) podčlena 14.1 določeno, da se pogodbena cena ne prilagodi za naslednje stroške: dajatve, pristojbine in davke v zvezi z izvajanjem obveznosti izvajalca po pogodbi, razen stroškov, navedenih v podčlenu 13.7 [Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje]. To pomeni, da izvajalec, tudi če teh stroškov zaradi kakršnegakoli razloga ni vključil v pogodbeno ceno, pozneje zaradi njih ne more zahtevati povečanja cene in ne more zahtevati njihovega plačila.
Spoštovanje nacionalne zakonodaje je namreč obveznost izvajalca, ki mora že pri oddaji ponudbe poskrbeti, da je njegova ponudba v celoti skladna z zakoni, kakor to določa podčlen 1.13 [Skladnost z zakoni]. Zato je izvajalčeva dolžnost, da v ponudbeno ceno vključi vse obvezne dajatve, davke in morebitne druge administrativne takse, ki po oddaji ponudbe ne morejo biti več razlog za povečanje pogodbene cene. Če bi se davki oziroma dajatve spremenili po osnovnem datumu (podčlen 1.1.3.1), se uporabi podčlen 13.7 [Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje], ki pa dovoljuje, da se pogodbena cena ustrezno spremeni, če se spremeni zakonodaja. Ker pa se podčlen 14.1 začne z besedami »Če v Posebnih pogojih ni navedeno drugače«, to jasno kaže, da lahko naročnik v posebnih pogojih tudi ta pravila spremeni oziroma prilagodi svojim potrebam.

Preberi več

Deset let od uveljavitve ZGD-1

10-let-ZGD-1

Vabilo

Letos mineva deseto leto od uveljavitve ZGD-1, z njim pa je zakonodajalec celovito prenovil do takrat veljavno ureditev prava družb
v Republiki Sloveniji. Vsaka izmed devetih odtlej uveljavljenih sprememb in dopolnitev je prinesla številne novosti, ki so jih morale gospodarske družbe upoštevati pri svojem poslovanju.

Zato Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Nebra, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ter Odvetniška zbornica Slovenije in Notarska zbornica Slovenije 1. decembra 2016 organizirajo strokovni dogodek ob 10-letnici ZGD-1 z vrhunsko zasedbo: dr. Marijan Kocbek, dr. Miha Juhart, dr. Saša Prelič, dr. Klemen Podobnik, Vladimir Balažic, dr. Rado Bohinc in drugi.

Program seminarja si lahko ogledate tukaj, kotizacija pa je 120 evrov + DDV, za člane odvetniške in notarske zbornice celo le 50 evrov + DDV, vključujoč pogostitev za udeležence.

Vljudno vabljeni!

Preberi več