e-bilten

Z višjo božičnico v praznični čas

bozicnica

Sprememba Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2R) dodaja novo 12. točko, ki v prvem odstavku 44. člena Zakona o dohodnini natančno določa pogoje, po katerih bo z novim letom 2017 del plače za poslovno uspešnost, ki ga omenja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),1 ali po vsebini primerljiv dohodek iz tujine izvzet iz dohodnine. To bo veljalo za zneske do 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju zneska povprečne mesečne plače upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije (trenutno je to nekaj manj kot 1.100 evrov).

Pravico do dela plače za poslovno uspešnost imajo pri delodajalcu vsi delavci, če so pogoji za pridobitev določeni enotno za vse delavce. ZDoh-2R pri opredelitvi dohodka, ki je ugodneje davčno obravnavan, določa omejitev, in sicer so ugodnejše davčne obravnave deležna le tista plačila za poslovno uspešnost, ki so izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Med pogoji, ki jih uvaja 44. člen,2 je tudi, da se del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva, če (1) imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali (2) če je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Preberi več

Poznate poslovni bonton pri predaji darila?

Poslovna darila

V različnih kulturah so se skozi stoletja razvile številne tradicije obdarovanja kot izraza posebnega spoštovanja in naklonjenosti. Sčasoma je obdarovanje postalo potrdilo skupnih, z dogovori sklenjenih odločitev, a njegovo osnovno poslanstvo ostaja enako: obdarovanje ima predvsem povezovalno vlogo.

Darila se razlikujejo v namenu in načinih posredovanja ter predvsem po osebah, ki darila predajajo in sprejemajo. Poslovna darila so del poslovne strategije in odnosov, vedno bolj pa tudi del predstavljanja in trženja lastne kulture. Kot sestavino poslovnega protokola si jih izmenjujemo ob poslovnih stikih, v izjemnih primerih pa tudi ob pomembnih osebnih obletnicah. Približevanje prvotno ločenih interesov lahko poslovno komuniciranje pospeši, s poslovnimi darili pa te odnose postavimo na še višjo raven. Poslovno darilo ima lahko tudi informativno in promocijsko poslanstvo za samo podjetje – seveda pa mora biti primerno načrtovano. Promocijska darila pomagajo oblikovati vtis ter seznanjajo z vsebino in načinom življenja v podjetju. Njihov namen je predstaviti podjetje in pokazati na značilnosti in prednosti posameznih blagovnih znamk.

Darila lahko predamo posredno ali neposredno – slednji način je boljši, saj si darila izmenjajo predstavniki podjetja. Ti darila predajajo ob obisku podjetja, ustanove, občine, na sestanku, ob podpisu pogodbe, zunaj uradnih prostorov pa ob poslovnem kosilu ali večerji (pri delovnem zajtrku je obdarovanje nekoliko manj primerno, saj se pogovori takrat šele začnejo), ob zasebnem obisku poslovnega partnerja ali med izletom, vključenim v poslovni obisk in popestrenim z ogledom zanimive razstave ali obiskom delavnice domačega obrtnega mojstra.

Preberi več

Kako se sklepa najemna pogodba?

najemna pogodba

Najemna in podnajemna pogodba se v skladu s 85. členom SZ-1 sklepata v pisni obliki. Stanovanjski zakon iz leta 1991 je v četrtem odstavku 39. člena določal, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. Sankcije ničnosti trenutno veljavni SZ-1 ne določa. Pisnost najemne pogodbe je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerih bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.1

Če sta stranki leta 2002 sklenili ustno najemno pogodbo glede stanovanja, se mora za presojo veljavnosti te najemne pogodbe uporabiti še Stanovanjski zakon iz leta 19912 (v nadaljevanju: SZ). Glede na četrti odstavek 39. člena SZ bi najemna pogodba morala biti sklenjena pisno, sicer bi bila nična. Omejitev ničnosti je mogoče najti v 58. členu OZ. Nične pa niso tiste pogodbe, ki bi sicer morale biti sklenjene v pisni obliki, če so obveznosti iz takšne pogodbe izpolnjene, razen če iz namena, zaradi katerega je bila predpisana oblika, očitno ne izhaja kaj drugega.

Preberi več