e-bilten

Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

Placilo podizvajalcemDrugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:

–  navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
–  kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
–  izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
–  priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Kadar podizvajalec ne zahteva neposrednega plačila, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezane s predmetom javnega naročila. Opustitev ravnanja izvajalca na poziv naročnika pomeni tudi izpolnitev zakonskih znakov prekrška iz druge točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3.

Iz zapisanega – drugače, kot je bilo to določeno v nekdanjem osmem odstavku 71. člena ZJN-2 – torej izhaja, da mora ponudnik v ponudbi navesti »zgolj« »vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje«, ni pa mu več treba navesti tudi, kaj so »predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del«. Navedeno sicer ne pomeni, da naročniki v razpisni dokumentaciji niso upravičeni zahtevati pridobitve teh podatkov od ponudnikov.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

place in druge spremembePoglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Ker je cilj zakona stabilizirati javne finance, se s tem zakonom začasno omejujejo plače in drugi stroški dela javnih uslužbencev in funkcionarjev. V 2. členu določa, da javnim uslužbencem do 31. decembra 2018 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, izjemoma lahko znaša največ 20 odstotkov osnovne plače. Zakon ureja tudi napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018: ti ob napredovanju v višji plačni razred oziroma naziv pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom.

Od plačnega razreda je odvisna tudi višina regresa:
–    do vključno 16. plačnega razreda se izplača regres v znesku 1.000 evrov;
–    od 17. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 790,73 evra;
–    od 41. do vključno 50. plačnega razreda se izplača regres v znesku 600 evrov;
–    od 51. plačnega razreda se izplača regres v znesku 500 evrov.

Preberi več

Otrok v središču predloga Družinskega zakonika

Otrok v srediscu predlogaDružina je v predlogu novega Družinskega zakonika* opredeljena širše, kot je bila v zadnja štiri desetletja veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer kot družinska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka obveznosti in pravice.

Predlog zakonika v središče družine v njeni definiciji in konkretnih posledicah postavlja otroka. Otroka opredeli kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let starosti, razen kadar je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost. Življenjska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, pa naj bo to zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava.

Preberi več