e-bilten

Znate pravilno izračunati odpovedni rok pri odpovedi iz poslovnega razloga?

OdpuscanjeDelodajalec mora vedno spoštovati minimalni odpovedni rok. Delodajalec in delavec sta lahko v pogodbi o zaposlitvi določila daljši odpovedni rok, če dolžine odpovednega roka nista določila, pa velja odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1.

V primeru, da sta v pogodbi o zaposlitvi določila krajši odpovedni rok, kot je minimalni, pa bo moral delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca upoštevati minimalni odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1. Kolikor je v kolektivni pogodbi določen odpovedni rok, ki je za delavca ugodnejši, mora delodajalec upoštevati le-tega.

Tudi v primeru, ko sta delodajalec in delavec sklenila pogodbo o zaposlitvi pred nekaj leti, ko so veljali še daljši minimalni odpovedni roki, mora delodajalec dolžino odpovednega roka delavca računati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.

Preberi več

Javna naročila, oddana povezanim podjetjem

JN Povezana podjetjaTočka a) prvega odstavka 20. člena ZJNVETPS določa: Ta zakon se ne uporab­lja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju.

Povezano podjetje je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, ali podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.1

Prevladujoč vpliv naročnika obstaja, ko ima ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:2
– večino vpisanega kapitala podjetja,
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje,
– ali takrat, ko naročnik lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Prav pri presoji povezanega podjetja je v praksi prihajalo do težav. Ne toliko v razmerju obvladujočega podjetja (matere) do odvisnega podjetja (hčere), ampak zlasti med odvisnimi podjetji pod obvladujočim vplivom enega podjetja ali ko je bilo neko podjetje (naročnik) »le« družbenik v drugi družbi.

Preberi več

Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

Lastninska pravica»Razpolagalno upravičenje je pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način,« v najnovejši številki revije Pravnik pojasnjujeta dr. Nina Plavšak in
dr. Renato Vrenčur
.

Drugače kot materialnopravno upravičenje, ki ga vključuje vsaka (civilna) pravica, razpolagalno upravičenje ni nujna sestavina pravice. »Za (določno) opredelitev razpolagalnega upravičenja, ki ga vključuje posamezna pravica, je treba opredeliti tudi način razpolaganja, ki je predmet tega upravičenja,« poudarjata avtorja in dodajata, da z izrazom način razpolaganja označujemo vrsto pravne posledice (učinka), ki jo povzroči določeno razpolaganje s pravico: »Lastninska pravica vključuje razpolagalno upravičenje njenega imetnika, da z njo razpolaga tako, da jo prenese na novega imetnika, jo omeji z ustanovitvijo izvedene pravice ali jo preoblikuje, na primer z oblikovanjem etažne lastnine.«

Razpolagalno upravičenje odsvojitelja ni niti predpostavka za veljavnost zavezovalnega pravnega posla (na primer prodajne pogodbe) niti predpostavka za veljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), s katerim pridobitelj razpolaga z lastninsko pravico na določeni nepremičnini.

Preberi več