e-bilten

Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

Javna narocilaRepublika Slovenija je morala sprejeti nov zakon s področja javnega naročanja zato, da je v pravni red prenesla direktivo 2014/24/EU1 in direktivo 2014/25/EU.2 Zakonodajalec je direktivi združil v enoten zakon, ki velja tako za splošno kakor tudi za infrastrukturno področje, odločil pa se je še, da tiste institute, ki so urejeni v direktivah, skoraj dobesedno prenese v slovensko zakonodajo. Tako smo z novim ZJN-3 dobili nekoliko prenovljene postopke javnega naročanja, med katerimi kaže opozoriti predvsem na novosti, ki se nanašajo na izvedbo pogajanj brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu. Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji.

Zakon prinaša nov postopek, imenovan partnerstvo za inovacije. Za izvedbo postopkov so določeni krajši roki, prav tako je ukinjen institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kar bo pripomoglo k skrajšanju postopka javnega naročanja. Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, prav tako je olajšan dostop do postopkov, ki vključujejo pogajanja. Pravila za izvedbo pograjanj so bolj normirana in zahtevajo večjo varnost za ponudnike, naročnikom pa omogočajo enako fleksibilnost pri vsebini in načinu pogajanj.

Preberi več

Kazenske in opozorilne sankcije, varnostni in vzgojni ukrepi …

ZIKS 1V urejenem svetu, ki mu pripadamo, je kazen, gledano na družbeni in sistemski ravni, tesno povezana z državo kot sistemom in s pravom, ki ureja ta sistem.

V povezavi s tem izvrševanje kazenskih sankcij sledi temu in tako tudi kazenske in opozorilne sankcije, varnostni in vzgojni ukrepi – njihova ureditev, razvoj in izvrševanje – sledijo razvoju države in prava in tudi spremembam, do katerih prihaja v družbi.

V Republiki Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS-1, ki je nadomestil ZIKS iz leta 1978, zakon iz nekdanje skupne države (prvi zakon, urejajoč to področje, je bil v SFRJ sprejet leta 1970).

Preberi več

Ali veste kako poteka zakonodajni postopek?

Zakonodajni postopekZakonodajni postopek je postopek, ki določa način sprejemanja zakonov.

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka.

Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.  Kot zakonodajno telo sprejema zakone v večfaznem postopku, če ni s Poslovnikom državnega zbora drugače določeno.

Preberi več