Javna naročila so eden ključnih mehanizmov, s katerimi država, občine in drugi javni subjekti uresničujejo svoje naloge in razpolagajo z javnimi sredstvi.
V Sloveniji pa niso le formalnost – predstavljajo kar 14,54 % BDP-ja in skoraj 40 % vseh javnih izdatkov.
Povedano drugače: govorimo o več kot 9 milijardah evrov, ki jih je država v letu 2023 usmerila v gospodarstvo prek sistema javnega naročanja.
Rekorden obseg – več kot 9,17 milijarde evrov
Po podatkih Ministrstva za javno upravo so naročniki v Sloveniji v letu 2023 oddali javna naročila v skupni vrednosti 9,17 milijarde evrov – največ doslej. Gre za jasen pokazatelj, da se v ozadju javnih naročil ne skriva le zakonodaja, temveč tudi izjemen gospodarski potencial.
Postopek naročila male vrednosti je bil najbolj pogost (53,2 % vseh naročil), kar kaže na pogosto uporabo poenostavljenih in hitrih postopkov. Kljub temu pa je več kot polovica naročil (58,84 %) izpolnjevala pogoje za objavo v Uradnem listu EU, kar potrjuje njihovo težo tudi na evropski ravni.
Kdo naroča – in kaj?
Leta 2023 je bilo v sistem vključenih 2.156 naročnikov, med katerimi prevladujejo javni zavodi iz področij:
• izobraževanja,
• zdravstva in
• kulture.
Po številu je bilo največ naročil za blago (63 %), sledijo storitve (28 %) in gradnje (9 %). Pomen lokalnega gospodarstva pa potrjuje podatek, da je 92 % vseh sredstev ostalo doma – prejeli so jih slovenski ponudniki, največ iz osrednjeslovenske regije.
Zeleni in socialni vidiki: še nista prevladujoča
Zeleni prehod in družbena odgovornost sta sicer postala pomembna, a še ne odločujoča dejavnika pri izbiri ponudnikov:
• Zeleno javno naročanje je predstavljalo 28,55 % vseh naročil.
• Družbeno odgovorna naročila pa 14,22 %.
To kaže napredek, vendar ostaja velik potencial za povečanje deleža naročil, ki upoštevajo okoljske in socialne kriterije – tudi kot dolgoročno strategijo za kakovostnejše storitve in bolj trajnostno družbo.
Skupno naročanje in e-dražbe – priložnost za večjo učinkovitost
Kljub znanim prednostim skupnega naročanja in elektronskih dražb so te možnosti še vedno premalo izkoriščene:
• Skupno naročanje: le 4,52 % po številu in 14,69 % po vrednosti.
• Elektronske dražbe: uporabljene pri manj kot 1 % naročil.
Z večjo uporabo teh orodij bi lahko naročniki dosegli boljše cene, večjo transparentnost in večjo konkurenčnost – kar koristi tako državi kot ponudnikom.
Znanje, digitalizacija in nadzor – ključ do uspeha
Poročilo posebej izpostavlja:
• nujnost dodatnega usposabljanja kadrov (zlasti v manjših organizacijah),
• digitalizacijo kot način za povečanje učinkovitosti,
• in pomen nadzornih institucij, kot so Državna revizijska komisija, Računsko sodišče ipd.
Sklep: javna naročila kot vzvod razvoja
Javna naročila v Sloveniji niso zgolj postopek. So mehanizem gospodarskega razvoja, vzvod za trajnostno rast in orodje za kakovostne javne storitve.
Če želimo, da bo sistem deloval še bolj učinkovito, so ključni:
• digitalna orodja,
• boljša podpora ponudnikom,
• večja preglednost in
• strateški pristop.
Sodelovanje v javnem naročanju ni rezervirano zgolj za velike – z orodji, kot je UL info tok, imajo tudi mala in srednje velika podjetja priložnost, da pravočasno zaznajo razpis, pripravijo dokumentacijo in uspešno konkurirajo.
📊 Vir: Statistično poročilo o javnih naročilih, Ministrstvo za javno upravo, oktober 2024.
🌐 Več informacij o podpori ponudnikom in orodjih za spremljanje razpisov: www.ulinfotok.si